(foto: Cene)
Naslednjega jutra ob cca 5. uri smo se podali našemu cilju naproti. Naš greben se začne pravzaprav pred durmi koče, a v začetku še nima plezalnega značaja, informativna tabla pa nas seznani z najtežjimi detalji, ki nas čakajo.
inf. tabla v 3 "svetovnih" jezikih, angleščini, nemščini….in češčini (foto: Miloš)
V začetku nas po grebenu vodi dobro uhojena stezica, ki na prvi izravnavi zavije na ledenik, nazaj na greben pa se vzpnemo na mestu, kjer se le ta strmo požene proti vrhu. Do mesta, imenovanega Früshtűckplatz, sledi lažji del grebena, kjer smo poplezavali nenavezani. Mesto smo dosegli v limitu, se navezali in že v kaminu, ki je sledil ugotovili, da bo od tu dalje šlo bolj zares!
spodnji, lažji del grebena (foto: Miloš)
Bolj ali manj vseskozi varovani smo se nato preko vseh detaljov, s katerimi smo se že poprej dodobra seznanili preko različnih virov, prebijali proti vrhu. Seveda nismo izpustili niti "zloglasnih plošč", ki so menda resnično najtežji detalj celotne smeri, pa tudi poteg po vrvi po navpični steni pred prečnico pod vrhom ni povsem od muh. Težja mesta so "zavarovana", bodisi z "zajlo", bodisi z vrvjo. Varovališča ni težko najti, tako da posebna oprema (klini) za to ni potrebna, prav tako ne za vmesna varovanja. Težave so ocenjene nekje do III+, zasledimo tudi oceno IV-. Nam je težavnost še dodatno začinila megla in rahlo rosenje, ki je bilo seveda najmanj rahlo ravno na najtežjih delih! Tako smo vrh vse težje pričakovali, zagledali pa smo ga šele kak slab lučaj pred križem…
zadnji metri pred vrhom gasilska (foto: Miloš)
Na vrhu sem sam že premišljeval o tem, kako pivo si bom privoščil ob povratku v kočo, saj kakih posebnosti na sestopu po normalki pač nisem pričakoval. Opravil sem ga namreč že dvakrat, obakrat sam in nevarovan, a prav tako obakrat tudi, ko sta bila tako Veliki kot Mali Klek pod snežno odejo. Tokrat pa je bila smer povsem kopna in mokra, ter od stoterih gojzarjev oguljene skale prav nič prijetne za sestop. Kar dvakrat smo se poslužili "abzajla" enkrat z Velikega in enkrat z Malega Kleka, da smo dospeli do zasneženega žleba, po katerem smo se v derezah podričali v zavetje Erzherzog Johann Hutte (3453m).
abzajl čez gladke plošče Malega Kleka (foto: Cene)
Ko smo prvič tega dne nekaj konkretnega pojedli, smo se vendarle spustili do zasluženega piva na Studlhütte in nazaj do izhodišča.
po zasluženem piru na Studlhütte
zadovoljni obrazi po uspešno opravljeni turi
Uporabni linki:
Več slik s ture najdete v fotogaleriji.
Domen 