Požgana Mlinarica

Po grebenu Mlinaric med dolinama Kot in Vrata sem že hodil, a po turi pristal v dilemi, ali sem bil sploh na pravem vrhu, pa čeprav sem se vpisal v knjigo v "Aljaževem stolpu". Že opisi v vodnikih se med seboj razlikujejo (Habjan vs Mihelič), še večja zmeda pa vlada na spletu, ko zadeve opisujejo sicer "preverjeni" gorniki. Na koncu sem obtičal v prepričanju, da stolp sploh ni postavljen na pravem vrhu (kot trdi denimo tudi Klemen Volontar), ampak da je pravi vrh naslednja kota v grebenu in tako sem se namenil preverit, kaj je tu na stvari. Hkrati pa sem želel opraviti krožno turo in prehod PP z grebena v Kot je bil kot nalašč za to priložnost.

 

eden slikovitejših prehodov PP

 

O tem prehodu sem že marsikaj prebral in slišal in skupni imenovalci bi bili lahko trije; zoprna grapa zgoraj, orientacijsko zahtevna polica spodaj in predvsem vsi so zadevo opisovali v smeri navzdol. Sam pa sem jo zastavil v obratni smeri, kar se mi je zdelo nekako bolj smiselno. Z markirane poti v Kotu sem se odcepil na mestu, kjer nas dobro vidna oznaka PP na nasprotni strani vabi v police Luknja Peči. Komaj zaznavna stečina skozi redek gozd brez problemov pripelje na grušč ob začetku polic. Da moram izbrati spodnjo, sem vedel, obledel znak PP in možic v lopi na vstopu sta potrdila pravilnost izbire, nisem pa našel vpisne knjige, ki naj bi se tam nahajala.

 

 

čisti užitek

 

Na začetku je polica prava mala avtocesta in tudi nadaljevanje je prav udobno. Dvakrat se mi je vmes odprl teren navzgor, kjer prehod na zgornji sistem polic ni bil videti pretežaven, a sem se namenil polico raziskati do konca. Tudi sem pa tja kaka obledela oznaka je usmerjala po polici. A takoj za zadnjo takšno je polica iznenada usahnila v ruševju. Kakih 5m sem sem brez posebnosti povlekel po ruševju navzgor in nadaljeval v prečenje čez travnato grapo ter pristal na širokem, lahko prehodnem pobočju (dobro vidnem iz doline in na sliki). Sprehodil sem se do zgornjega sistema polic, se za robom nisem pustil zapeljati prvi grapi in po pravi (drugi) dostopil na teren. V spodnjem delu je grapa resda precej krušljiva glede na naklonino, a so v odlično pomoč veje ruševja.

 

tak je tu svet – takoj za prvimi vejami ruševja se skriva usahnjena polica, a od tu jo je praktično nemogoče locirati

 

Po oznakah sodeč naj bi se spodnje police držal do konca in dejansko je iskanje prehodov in sam teren tako povsem enostaven. Mi pa niti slučajno ni jasno, kako bi lahko v nasprotni smeri ta konec police v ruševju lociral, če res točno ne veš, kje se nahaja. Glede na opise se tako od zgoraj dostopa na to spodnjo polico nekoliko kasneje, ko je ta že nezgrešljivo izoblikovana, je pa tudi teren že precej bolj strm.

 

Na grebenu sem že smatral, da je vzpon pod streho in se namenil sprehoditi do kote na levi, ki naj bi bila pravi vrh Požgane Mlinarice. A skalna stopnja takoj nad škrbino me ni prepričala. Nad Kotom je bilo pobočje prav tako neprehodno, nad Vrati pa je gospodarilo ruševje, ki ni obetalo kakega normalnega prehoda. Tako sem se že namenil do stolpa, a ko sem z nekoliko večje višine opazoval to koto, se mi je zdela zgoraj povsem lahko prehodna, le takoj nad škrbino bi se bilo potrebno nekako prebiti. Tako sem se obrnil in nad Vrati, malo po ruševju, malo po skalah poskušal izsiliti prehod. Ruševje je zagotavljalo varno, a naporno napredovanje, lahak teren zgoraj pa se je izkazal za neverjetno krušljiv grušč, kjer na mestu ni obstalo dejansko nič. Nekako sem se prebil do vrha, kjer prav tako ni bilo…..nič. Kake odprte oštarije niti nisem pričakoval, kakega možica pa morda vendarle, a je bilo vse popolnoma zaraščeno in zanimivo, da se mi je takrat utrnila misel, da mi vse skupaj sploh ne deluje kot nek vrh. Spust je bil nato še bolj adrenalinski, v nekem trenutku sem pognal v Vrata 2 ogromna skalna bloka, pa sploh vem ne, da bi se jih dotaknil. Za vzpon in spust sem potreboval 1h in pol, v kolikor toliko normalnih razmerah pa mi ne bi smelo vzeti več kot 15 min. Kakorkoli, zagotovo vsaj za 2 stopnji težje (predvsem bolj zoprno) kot vzpon po PP iz Kota, predvsem pa povsem v nasprotju z udobno izsekanim ruševjem na preostalem grebenu. Ob vsem skupaj mi ni šlo v račun, kako je mogoče, da vsi, ki omenjajo to koto kot vrh, terena ne omenijo niti z besedico. Ko sem doma še enkrat šel malo brat zadeve, sem ugotovil, da omenjajo jo že kot vrh, a prav nobeden ne omenja, da je na vrhu tudi bil… Že vizualen vtis je tak, da je vrh s stolpom višji od te kote, kar mi je potrdil tudi GPS, ki je nameril razliko 5m, ko sem nato še enkrat šel brat opise v vodnikih, sem prav tako prišel do zaključka, da pravzaprav vsi opisujejo vrh s stolpom in tudi glede na vse ostalo bi danes dejal, da je vrh s stolpom vendarle kar pravi vrh Požgane Mlinarice. V naravi resda vse skupaj zgleda tako, kot da je vrh postavljen en kucelj pred koncem grebena, a sam ne vidim argumentov, da to ne bi dejansko tudi bil vrh, bi bilo pa seveda zanimivo slišati tudi argumente za nasprotno mnenje.

 

Spust po grebenu proti Požaru mi je bil že poznan, tu je pot skozi ruševje lepo izsekana, orientacija pa dokaj enostavna, prav tako je udobna lovska pot, ki me je dostavila nazaj na izhodišče. Nekoliko kasneje, kot sem planiral, a dan je bil dobro izkoriščen.