Kogar piči kača, se boji zvite vrvi in tokrat sem ob prvih korakih vzpona preverjal, kako bi se dalo hoditi brez smučk! Precej bolje kot ob zadnjem obisku in skorajda pomirjen sem lahko nadaljeval! Razmere povsem drugačne kot zadnjič, precej bolj trdo, kar mi brez srenačev niti ni preveč odgovarjalo, a se je dalo hoditi, predvsem pa sem tokrat vendarle s pomočjo predhodnikov lahko definiral dokaj optimalno zimsko varianto skozi gozd.
Na planini obisk "motorista" na motornih sankah, pobočje nad njo pa zvoženo kot na kakem smučišču. Resnici na ljubo, mi je bilo zadnjič v tisti megli bolj všeč. Pod grebenom sem poskušal ugotoviti, kje smo zadnjič obrnili, a nisem bil povsem prepričan, preverjati na GPS-u pa se mi ni dalo, saj kakšne posebne vročine ni bilo. Kasneje sem doma s primerjavo trackov ugotovil, da smo bili že na grebenu, kjer smo se obrnili proti vrhu in nadaljevali 25m v njegovi smeri! Zanimivo, saj se prav nič ne spomnim, da bi se za zadnjih 25m obrnili za 90 stopinj, torej iz smeri severa proti vzhodu in sploh sem imel vedno občutek, da smo obrnili tik pod grebenom, a smo bili dejansko že na avstrijski strani! Nadaljevanje do vrha je bilo tokrat zgolj formalnost. Spust sem zastavil po JV pobočju, kjer pa razmere niso bile kaj prida. Zgoraj je kloža še nekako držala, spodaj nad planino vse manj, nekaj kvazipršiča se je našlo le v senci ob gozdu.
Zato pa je bila smuka pod planino nad pričakovanji, nekaj cm pršiča na trdi podlagi! Podobno je bilo tudi v gozdu, kjer je bilo vijuganje prav prijetno, tako da sem tokrat imel precej več od smuke v spodnjem in ne v zgornjem delu, zaradi katerega se običajno gre na to turo. Precej boljša izkušnja kot zadnjič torej, pa še vse dele opreme sem uspel cele spravit v dolino!
In ko smo že ravno v času zaobljub, jo bom pa dal še jaz – ob novem letu se zaobljubljam, da imam Kleka za letošnjo zimo dovolj!
primerjava GPS trackov, plavi – polomija (zadnjih 300m mi je crknila baterija), rdeči, popravni izpit.
V gozdu plavi sledi letni poti, rdeči pa "zimski varianti"…