Zajmenove peči (kota 1745)

Idejo sem si kot že mnogokrat doslej sposodil pri M&M. Z bežnim opisom v glavi sem se po travniku nad zaselkom Lajb napotil v breg zahodno od Rjavke in nadaljeval po kolovozu. Na prvem gozdnem rebru, ki bi lahko spominjal tudi na greben, sem bil v dilemi, ali se odcepiti v breg ali še ne. Bil sem ravno na višini 1000+m, a se nisem več točno spomnil, ali se je treba odcepiti na višini 1050 ali 1500m. Po zemljevidu (Stol, Begunjščica) sodeč je bilo potrebno nadaljevati po kolovozu in ta me je res na višini 1250m pripeljal na mnogo bolj izrazit greben (lepo viden tudi z vrha), kjer je križišče večih poti. Od tam se napotimo po vse manj izrazitem gozdnem grebenu naravnost navzgor. Da smo prav, vemo po tem, ko po nekaj metrih naletimo na krmišče/napajališče za divjad. Poti ni, pač pa sledimo stečinam raznih kopitarjev, vseskozi enostavno naravnost navzgor. Ko na cca 1550m teren nad nami postane očitno bolj strm in manj prijazen, se mu umaknemo na čistino desno, obidemo skale in z desne dosežemo trave pod vrhom. Naravnost navzgor in skozi ruševje (izsekano) na greben, nekaj metrov desno od kote 1745.

 

Celo pot sem bil močno skeptičen, ali sem na pravi poti ali ne in edini argument, ki mi je bil v prid je bil, da se mi je vseskozi teren lepo odpiral. Še ko sem že stal na grebenu, nisem imel pojma, kako daleč od mojega cilja sem prilomastil nanj (poseko skozi ruševje sem odkril šele navzdol) in šele ko sem presenečen ozrl klopco na najbližji koti, sem nekako zaključil, da sem bil pravzaprav vseskozi čisto prav.

 

M&M sta se na njun opis sodeč očitno odcepila že na prvem rebru, ko se kolovoz prevesi čez rob in se priključila moji varianti nad odcepom z "mojega" grebena. Vse GPS uporabnike velja opozoriti tudi na kolovoz, ki se odcepi levo z glavnega kolovoza točno na višini 1000m, ko glavni kolovoz zavije močno desno na to prvo gozdno rebro. V naravi namreč predstavlja bolj logično smer nadaljevanja (usmeri se natanko proti našemu cilju) in tudi po MS sodeč je to odlična bližnjica do našega grebena. Edina težava je, da ima ta kolovoz samo svoj spodnji konec, zgornjega namreč nazaj grede nikakor nisem uspel najti, pa čeprav mi je naprava kazala, da hodim po njem, teren pa ni bil nič kaj prijazen. Tako sem se raje vrnil na smer vzpona…

 

Zelo zanimiva in divja varianta za poldnevni izlet, kjer se gužve ni potrebno bati niti v najbolj frekventnih obdobjih. Za zaključek pa še nekaj razgledov z vrha.